Hov

Zalka Grabnar Kogoj

Pismo sina Mamba mamici Kin ob prvem rojstnem dnevu

Živjo, mami Kin!

Prav ponosen sem, ker sem star že sedem človeških let. Najlepša hvala za lepe želje in veselo čestitko. Od kar sem odšel v beli svet, sem doživel že veliko lepega, nekaj pa tudi neprijetnih stvari

Recimo, hudo se mi je zamerilo, ko se mi je na smrček prikradel klop. Ta majhna pošast me je precej srbela, kot da ne bi bilo to dovolj nadležno, me je Zalka lovila po celem stanovanju. Sicer sem pogumen in neustrašen pes, ampak, vsakič, ko sem se ustavil in bil že skoraj pripravljen sodelovati, se je približala mojim očem s strašno pinceto. Potem me je lovil še Iztok in Jure in Miha, a sem bil zelo spreten in začel sem se tudi zabavati in lajati in vsi so se smejali …  Potem sem se igral z ogromno  brisačo, ki mi jo je ponujala Zalka. Kar naenkrat pa me je zagrnila tema, močne roke so me zavile v brisačo in čisto obnemogel sem obstal v močnem objemu. Potem sem čutil samo še rahel vščip. Za nagrado sem lahko povohal izpuljenega klopa in dobil sem košček pasje čokolade za tolažbo. Vseeno sem bil malo užaljen (no, čokolado sem pojedel) in sem šel v svojo kletko. Da si bodo za vse večne čase zapomnili, sem se odločil, da tisti dan ne bom prišel niti na najmilejši klic. Zvok povodca me je zvečer vseeno premamil. Konec koncev ti smešni dvonožci, ki jih imam v krdelu niti niso tako slabi.

Rad sem koristen, zato mi gredo gospodinjski opravki dobro od rok, pravzaprav tačk. Tako nenehoma brišem prah pod kavčem. Ko se lovim z Mihom in Juretom, se zapodim, vržem na tla in po parketu zapeljem naravnost pod kavč. Ta opravim večkrat na dan. Pod kavčem še nikoli ni bilo tako malo prahu kot zdaj, ko sem pri hiši.

Zelo rad pomivam posodo. Pravzaprav je to moj najljubši opravek. Zdi se mi, da sem v tem res dober, čeprav ne razumem, zakaj je potrebno pri tem tako hiteti. Zalka zlaga v pomivalni stroj posodo in jaz jo hitim lizat, potem ona še bolj hiti. Sredi nedokončanega dela se moram umakniti, da zapre vrata stroja. Res ne vem, zakaj mora dobiti pomivalni stroj več slastnih omakic kot jaz. Res je, da sem prišel k hiši kasneje, ampak mislim, da sem vseeno bolj pameten kot on in da bi mi lahko zaupali pomivanje posode.

Večkrat si domišljam, da sem staroljubljanski grof. Ob delavnikih imam poslovne sestanke na Gradu. Redno se sestajam s kosmatimi vitezi okrogle jase, z ostalimi pa se vneto dopisujem. Vendar pa so v zadnjih tednih ti opravki odpadli, saj sem bil na dopustu. Dobil sem novo in pomembno vlogo. Postal sem morski volk. Imel sem oranžno uniformo (menda zato, če bi padel s čolna) in lahko sem si sam izbiral, kje na čolnu bom stal. Tako sem zelo rad stal na klunu, da sem imel pregled čez širna morja, ko pa sem imel dovolj vetra v dlaki, sem se umaknil h krmarju. Tam je bila polička rezervirana samo zame. Zelo sem užival. Prav posebno doživetje je bilo, ko sem lulal po Kornatih. Tako lahko ponosno razglasim, da imam zdaj označene teritorije na Žutu, Velikem Kornatu, Malem Žaknju, Dugem otoku in še na nekaj manjših, ki niti ne vem, kako se imenujejo. Na Pašmanu smo imeli bazo in ugotovil sem, da imam najboljši pregled, če ležim pod prikolico. Tam je stalna senca, zemlja primerno hladna in še vse okoli sebe sem imel pod kontrolo.

Dobil sem tudi občudovalca. Nekega Holandca, ki se je tako zaljubil vame, da je rekel, da si bo tudi on kupil cairna. Da še ni slišal za to mojo krasno rodbino in da sem mu nadvse vse všeč. Poskusil je celo barantati z Zalko, ampak se ni pustila. Rekla je, da je veliko pasjih duš, ki čakajo nanj. Kljub temu, da je prijetno dišal, sem se kar oddahnil, saj mi nizozemščina nekako ne gre v glavo.

Ne glede na mojo radovednost in vedoželjnost, pogumno srce in pomembnost, ki mi jo pripisuje moje krdelo smešnih dvonožcev, sem bil izredno priden. Pot sem odlično prenašal, udobno sem se namestil v svojo kletko in mirno prespal celo pot. Sicer sem si označil nekaj hrvaških bencinskih postaj, ampak moram reči, da mi niso bile kaj prida mar. V kampu nisem lulal, sem pa marljivo prevohal skoraj vse oljke na Pašmanu. Zelo sem bil pohvaljen, ker se delal, da me ni, ko sem bil pod prikolico in ker sem mahal z repom, ko me je kateri od otrok prišel pobožat. V zgodnjih jutranjih in večernih urah sem šel na peščeno plažo, kjer sem z užitkom lajal v velike valove, ki so jih delale ladje. Nekajkrat pa sem nalajal tudi čolne, ker so hiteli mimo, ne da bi se zmenili za pravega morskega volka, v katerega sem prerastel po prvem poskusi pitja Jadranskega morja (mimogrede, draga mami Kin, to ti iskreno odsvetujem. Mene je hitro srečala pamet in sem to storil samo prvi dan.) Na moj rojstni dan pa sem dobil očiščeno, pečeno orado. Mmmm, res je bila dobra. Tudi vsi ostali so jedli isto. Res ne vem, zakaj moji smešni dvonožni krdelniki ne jedo čez leto briketov tako kot jaz.

Tako, to je zelo na kratko, kaj vse sem počel v tem kratkem pasjem letu. Menda pa me čaka še veliko razburljivega. Počitnic še ni konec.

Draga mami, lepo se imej in pozdravi svoje smešne dvonožne krdelnike. Še vedno se spomnim, kako lepo dišijo.

Še naprej mahaj z repom!

Tvoj vdani sin,

Mambo